Torek
Naslednji dan, smo ob osmih imeli zajtrk, ob deveti uri pa smo se z avtobusom odpeljali v Evropski parlament. Tam so nam pregledali torbe, nato pa so nas spustili v stavbo.
Pridružila se nam je gospa, ki nam je kasneje v predavalnici povedala splošne značilnosti parlamenta ter o tem kaj se tam dela. Mislim, da nam je bilo najbolj zanimivo, ko nam je povedala, da so v glavni sobi za vsakega poslanca in obiskovalca nameščene slušalke. Preko teh slušalk si lahko vsak posameznik nastavi poljubni jezik. Da se to omogoči, so v parlamentu zaposleni prevajalci, ki prevajajo govore poslancev v nek drug jezik. Vse to se dogaja v živo, zato pride do majhnih zamikov, ko poslušamo govor v drugem jeziku kot je originalen. Nato smo odšli v glavno dvorano, kjer so se ravnokar odvijali zaključni pogovori o sprejetju novih zakonov. V tej sobi smo ostali še ravno toliko časa, da smo videli glasovanje v parlamentu. Po obisku smo se srečali z evropsko poslanko gospo Tanjo Fajon in se z njo slikali.
Čas je mineval zelo hitro, zato je bil že čas za kosilo. Jedli smo v parlamentu, kjer imajo svojo menzo.
Po kosilu, pa smo se končno odpravili v stari del mesta. Center Strasbourga je zelo lep, vsi pa smo bili navdušeni ko smo izza ovinka zagledali katedralo Notre – Dame oz. stolnico. Katedrala je res veličastna in ogromna. Ogledali smo si jo tudi od znotraj, kjer so velike orgle. V južni prečni ladji Katedrale Notre Dame je 18 metrov visoka astronomska ura, ena izmed največjih na svetu. Ura kaže veliko več kot uradni čas; kaže sončni čas, dan v tednu, mesec, leto, znamenje zodiaka, fazo lune in lego več planetov. Znotraj se lepo vidi tudi rozeta, ki je narejena iz majhnih koščkov stekla. Ravno smo imeli srečo, ker je zunaj sonce sijalo ravno nanjo, zato so se lepo videle vse barve iz katerih je rozeta sestavljena. Po ogledu katedrale smo imeli še uro prostega časa. Nekateri smo se odpravili tudi na vrh stolnice. Pot navzgor je bila kar strma, stopnice pa se kar niso in niso končale. Navsezadnje je balkon do katerega smo hodili visok skoraj sedemdeset metrov. Ko smo le prišle do vrha, se nam je odprl razgled na celo mesto. Malo smo poslikale razgled in zvonik, ki se v zrak dviga še naslednjih slabih šestdeset metrov.
Odpravile smo se nazaj proti tlom, nato pa smo si hitele ogledati še preostalo mesto. Glavna ulica rahlo spominja na našo Čopovo ulico. Na njej so bile vse večje trgovine in kavarne. Kmalu smo se morali zglasiti pri katedrali, da smo nadaljevali ogled mesta. Zanimivo je bilo videti vrteči most ter ladjico s turisti, ki se je s pomočjo zajezitve reke dvignila, da je lahko nadaljevala pot. Ogledali smo si še značilne vrste hiš za to pokrajino. Potem smo spet imeli prosti čas. Morali smo si poiskati nekaj za večerjo, saj je v hotelu nismo imeli. Ura je bila približno pol sedmih, ko smo se spet usedli na avtobus, da nas je popeljal do hotela.
